Rada bi odšla iz svojih misli.
V krempljih me držijo.
Bolj kot trudim se, da bi ušla,
bolj me grabijo in ne spustijo.
Kar naprej po moji glavi se podijo.
Komaj rahlo jih zazibam v sanje,
zdrznejo se in se prebudijo.
Vedno več jih je, nikjer ni konca,
dražijo me, begajo in me morijo...
V tihi, temni noči srcu spati ne pustijo.
V krempljih me držijo.
Bolj kot trudim se, da bi ušla,
bolj me grabijo in ne spustijo.
Kar naprej po moji glavi se podijo.
Komaj rahlo jih zazibam v sanje,
zdrznejo se in se prebudijo.
Vedno več jih je, nikjer ni konca,
dražijo me, begajo in me morijo...
V tihi, temni noči srcu spati ne pustijo.
(Vir )
Kako zelo si želim,da bi moji možgani vsaj za trenutek prenehali premlevati ene in iste stvari.. Vedno,znova in znova se znajdem na isti točki,ko ne vem ne kaj ne kako,tavanje v temi,začaran krog,ki me zmeraj potisne v zagrenjenost in brezvoljnost.
Kako zelo si želim,da bi moji možgani vsaj za trenutek prenehali premlevati ene in iste stvari.. Vedno,znova in znova se znajdem na isti točki,ko ne vem ne kaj ne kako,tavanje v temi,začaran krog,ki me zmeraj potisne v zagrenjenost in brezvoljnost.
Rada bi ne mislila,pozabila...
Ni komentarjev:
Objavite komentar