Fobija št. 1 -- pajki

The itsy bitsy spider
went up the water spout.
Down came the rain,
and washed the spider out.

Out came the sun,
and dried up all the rain
And the itsy bitsy spider

went up the spout again.

( Vir )

Čisto slučajno sem naletela na vrste fobij in ugotovila ,da se sama najdem med 4-imi (ampak po moje niso tiste skrajne fobije ,da ne bi bila zmožna več funkcionirati v določnem trenutku,je pa strah dovolj velik (pri enih bolj pri drugih manj) , da pa mu vendarle lahko rečem "fobija").

Arahnofobija imenujemo strah pred pajki, ki pa vsekakor ni tako redek, kot se ti zdi. Celo film na to temo je bil posnet. Fobije so “nerazumno” pretirani strahovi pred določenimi objekti. Včasih resno ovirajo življenje, saj se človek na daleč izogiba situacijam, kjer bi se utegnil srečati z objektom svoje fobije. Zelo značilno za fobije je, da se stopnjujejo, da postajajo intenzivnejše. Hkrati se generalizirajo, kar pomeni, da se s prvotnega objekta širijo na podobne (najprej se fobija razvije samo do pajka, sčasoma pa že do vsega mrčesa in žuželk). Arahnofobija tako pomeni problem z vidika duševnega zdravja, saj človek veliko svoje energije posveti razmišljanju o svoji fobiji, o objektu, ki se ga boji, hkrati pa izogibanje določenim situacijam (gozd, travnik, posedeti v parku...) lahko zelo omeji življenje. ( Vir )

Jp,res je,ta drobna,majhna kosmata in ne kosmata bitjeca tudi meni močno poženejo kri po žilah. Sicer zase ne bi ravno z gotovostjo trdila da sem arahnofobična , vsaj do te mere ne, da bi ob pogledu na pajka popolnoma otrpnila , bi me pričelo tresti ali karkoli podobnega .Pa tudi med vsemi 4-imi "fobijami " ta pri meni ne spada ravno na prvo mesto po intenzivnosti strahu. K temu,da jo omenjam kot prvo , je pa vsekakor pripomoglo dejstvo, da se mi v zvezi s tem strahom dogajajo malce čudne stvari,o katerih bom pisala malce kasneje.

Je pa vse skupaj vsekakor nadležna stvar , saj v vsaki sobi pregledujem kote in stene in šele takrat ko moje oko ničesar ne zazna se v prostoru počutim bolje. Podobne "rituale" pa imam tudi pred samim spanjem, ko podrobno pregledam celotno sobo (seveda za vsak slučaj s -"posebnim smrtonosnim" - zvezkom ) in se prepričam,da ni nikjer ničesar kar bi me lahko "ogrožalo" ali celo pojedlo :) Kar pa me zadnje čase še posebno skrbi so prividi (katerih vzrok za nastanek vsekakor niso nikakršne opojne substance) --> sredi ogleda kakšnega filma , pogovora , spanja ali kateregakoli drugega opravila se mi nenadoma zazdi,da se pred mano (oziroma nekje v bližini) nahaja pajek (in to tako presneto resnično, da dobim občutek kot da se me bo zdaj zdaj dotaknil ) ,srce mi prične močneje utripati (no ja , lahko bi rekla da je na meji tega da eksplodira),postanem zmedena , panična, po domače povedano me čist vrže ven..

In taki trenutki sploh niso prijetni, še slabše pa je ker sploh ne vem zakaj se mi je to pričelo dogajat..ali res tudi sama postajam čisto preveč "obsedena" s tem strahom , ali imam tako presneto "čudno" domišljijo ali pa sem samo že tako stara..