ponedeljek, 18. februar 2008

Čas




Čas je, da priznam,

nisem tista,
jaz se ne dam.
Čas je da znorim,
se svojim čustvom prepustim.
Čas je za moje vse,
čas za dušo in srce.




Danes mineva 6 dan odkar sem na strogem postu (tekočina,tekočina in še enkrat tekočina) in do sedaj je bilo vse super , sploh ne čutim lakote , sem polna energije , čisto enostavno zaspim takoj, ko padem v posteljo in zjutraj se zbujam zgodaj (prav presenetljivo zame lol ) , skratka vse poteka fantastično (bolj kot sem si predstavljala ob samem začetku )..

.. vse do danes , ko pa je moje počutje OBUPNO! (slabo mi je , čuden občutek v telesu ... popolno nasprotje prejšnih dni ) . Močno upam , da bo jutrišnji dan spet takšen kot je bilo prvih 5 tako ali tako v literaturi piše ,da so takšni dnevi med postnim časom popolnoma "normalni" (glede na to da nimam nikakršne želje po teh dnevih si zelo želim,da je današnji prvi in zadnji..)

Ni komentarjev: