Trinajstletni Jure se je z mamo sprehajal po peščeni obali. Nenadoma jo je vprašal:
"Mama, kako obdržiš prijatelja, potem ko ga končno najdeš?"
Mama se je za trenutek zamislila, potem pa se je sklonila in v obe dlani zajela pesek.
Nato je roki dvignila in eno dlan krepko stisnila. Pesek je začel med prsti odtekati;
kolikor bolj je stiskala, toliko hitreje je pesek odtekal.Drugo dlan pa je držala odprto; ves pesek, kar ga je zajela, je ostal na njej.
Jure je začuden opazoval, končno pa prikimal:
"Razumem."
"Mama, kako obdržiš prijatelja, potem ko ga končno najdeš?"
Mama se je za trenutek zamislila, potem pa se je sklonila in v obe dlani zajela pesek.
Nato je roki dvignila in eno dlan krepko stisnila. Pesek je začel med prsti odtekati;
kolikor bolj je stiskala, toliko hitreje je pesek odtekal.Drugo dlan pa je držala odprto; ves pesek, kar ga je zajela, je ostal na njej.
Jure je začuden opazoval, končno pa prikimal:
"Razumem."
(Bruno Ferrero)
