Na meni je, da se odločim,
ali se bom vdala in postala živi mrlič,
ali pa bom pot nadaljevala,
ki od vsega že začetka
ravno meni je namenjena.
( Vir )
..ne znam več naprej , izgubila sem se že dolgo nazaj ...
Ne vem kaj mi je, da ne zmorem skupaj sestaviti niti nekaj spodobnih stavkov . Po vseh rezultatih sodeč bi namreč morala prekipevati od energije , žarati od sreče ter skakati do stropa in nazaj , pa ne .. na obrazu imam le prisiljen nasmešek , s katerim vztrajno prepričujem okolico, da je z mano vse v najlepšem redu. Včasih se prav čudim nad igralskimi sposobnostmi, ki jih očitno premorem , saj mi na trenutke uspe prepričati celo samo sebe . Ja , ni kaj , v tem sem res dobra
....upanje v to ,da najdem pravo pot oziroma, da ona najde mene pa ostaja ...
